Zlatko - Mi je zal lyrics
rate me[Zlatko]
Medtem k raperčke zanima čigava je krona,
Mene zanima kok mamo še ozona
Menja se klima – o vremenu ti govorim
Sam držim se tega, mn vem pa laži spim
Vn grem pa nevem, po kaj sm pršu
Aja, poslušat musko sam dolg nism zdržu
razbildani tipi s pogledi kažejo agresijo
na mladoletnice skačejo pa rečem adijo
grem snemat čez noč medtem k eni spijo,
prenašam svojo energijo čez to melodijo
a eni študirate tekste – iščete par napak
ne zanima me to, povejte mi kok ma moči zrak
naštejte mi tri razloge zakaj je svet grd
in dal ti bom tri odgovore zakaj meni je zlat
v zemlji je fant, za vse nas vode dovolj
in k začnem računati zrk, razumel me boš pol
[Tina Marinšek]
Razumel boš, ko vdihnil boš moj zrak,
z glave brisal kup napak,
in želel me boš spoznat.
In začela bom verjet, da me lahko poljubi spet,
Človek dobrega namena,
da ljubezen boš obema.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti reči, mi je žal.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti reči, mi je žal.
[Zlatko]
Odrašču na koncu, ker sm smuču brez smuč,
Da vidu bi vse prevare, bi rabu dodaten uč,
Generacije ta stare so znale češne robutat,
Dons gledam tamale brez neta ne znajo lulat,
Mladina s tableti leta, še vedno so na tleh,
Medtem k minevajo leta, sm v letu ujet,
Skup posnel bi duet, z vsakim k me čut,
Pa družm se z naravo, k človk te hoče sezut,
Ne da se delam hud, delam se da razumem,
Poslušam svoje srce, že od začetka se trudm,
Iz zvezka za repat, zrimane karte,
Če nočte čiste resnice stopte do vedeževalke,
Kr tm slište tisto kar vi hočte slišat,
Ne mislt da v repu bom šou misli brisat,
Zarad tistih k nočte slišat kaj mi prov – žou,
Svoje duše nom prudou.
[Tina Marinšek]
In zakaj, ne delaš sam po svoji glavi,
In postal bi svoj junak,
Ne pustil, da ga zavede.
Vsak bedak, ki uvaža tuje sanje,
Le dodaja na seznam,
Več in več, proti naravi.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti reči, mi je žal.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti reči, mi je žal.
[Zlatko]
Tko pa realnost zapuščam, čez snere pa kicke.
Padam v bite, k picasso v slike...
Komu pripadam? Verjetn delu narave,
Če nis vedu, po smrti vsak pride do slave,
Tak k ga čutm, me pele naprej,
Tko k moj golfič, sede zmeri je frej,
Skapeni na tej sceni zmeri je ful,
Ponaredkov k se k tej scenu štul – men je cool,
Poslušam ptičke, v prostem cajtu s prjatlco igram balinčke,
Fantje vzemte slinčke.
Šou sm čez ta novo pot in nou me več nazaj,
Hokus pokus, vizije svoje vidm,
Da rep je moj globus, a morm bit previdn,
Ker še vedno slišm čudne govorice,
Ha ha, daleč stran od resnice.
[Tina Marinšek]
Ne hodiš sam, po tem, malem norem svetu,
Ne obstaja samo tvoj čas,
Ne tik taka le na tvoj glas.
In ne sodiš sam, kdo te s smehom bo okužil,
Kdo močno bo stisnil dlan,
Kdo zlagan bo, a predan.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti reči, mi je žal.
Jaz ti ne dam, ker ti ne znam,
Ne vem kaj reči, da bo prav,
In ti ne daš, ker jaz ne znam,
Ne znam ti re&#269;i, mi je žal.<br />
<br />
Thanks to razvan
